Pisatel Maksim Kovalev byl uveren, chto v ego zhizni nichego proizojti ne mozhet: on populjaren, bogat, davno i prochno zhenat. Zhena v svoe vremja "vyvela ego v ljudi" i s tekh por napravljaet tverdoj rukoj, ne davaja poblazhek, nakazyvaja za slabosti i pooschrjaja za uspekh. Byla li eta zhizn schastlivoj? U Maksima ne bylo vremeni ob etom podumat.